Alvar Aalto

Alvar Henrik Hugo Aalto, finski arhitekt in oblikovalec, * 3. februar 1898, Kuortane (tedaj Rusija, danes Finska), † 11. maj 1976, Helsinki.

Leta 1921 je diplomiral iz arhitekture na ''Visoki politehnični šoli'' v Otaniemiju. Najprej je delal v Jyväskyläju, nato v Turkuju, od 1933 v Helsinkih. Mednarodno pozornost je vzbudil s finskim pavilijonom na pariški rastavi leta 1937. V letih 1940-48 je bil gostujoči profesor na MIT v Cambridgeu (ZDA). Velja za enega najpomembnejših arhitektov 20. stoletja in glavnega predstavnika t. i. organske arhitekture. V projektih je združil izraziti funkcionalizem z mehkimi linijami in toplino, ki jo je dosegel tudi s poudarjeno uporabo lesa pri notranji opremi. V letih 1963-1968 je bil predsednik Finske akademije. Med njegova pomembnejša dela sodijo finski pavilijon na svetovni razstavi v New Yorku (1939), univerzitetni središči Otaniemi (1949-55) in Jyväskylä (1952-57), stanovanjski kompleks v Bremnu (1962-63), cerkev v Bologni (1966), Kulturni center Finnlandia v Helsinkih (1967-75) in operno gledališče v Essnu (projekt 1959, dograjeno 1988). Oblikoval je tudi pohištvo. V Wikipediji